|
||||||||
Poznano je, da so mnogi trgovalci nehali trgovati, ker niso bili uspešni in so izgubili
svoj trgovalni kapital. Pri večini so razlog bile večje izgube kapitala pri posamičnih trgovanjih.
Zelo malo je tistih, ki so nehali zaradi tega, ker so večkrat po malem zgubili.
Tudi, če večkrat izgubite manjše zneske, še vedno ostanete v igri. Obvezno pa se morate zaščititi
pred velikimi izgubami.
Na srečo vam trg omogoča uspešno tehniko za ohranitev kapitale in vas varuje pred prevelikimi
zgubami. Trg se lahko razdeli na pet različnih časovnih okvirjev, ki imajo podoben in konstanten
medsebojni odnos. Osnova je mesečni časovni okvir, ki vsebuje:
- 4,3 tedna;vsak teden vsebuje
- 5 dni;vsak dan vsebuje
- 5-6 trgovalnih ur; vsaka trgovalna ura vsebuje
- 4 (15 minutne bare) ali 5 (60 minutnih barov)
Vsak spodnji časovni okvir je velik približno eno petino predhodnega višjega časovnega okvirja in
istočasno petkrat večji od naslednjega spodnjega časovnega okvirja.
Zaščito, ki jo bomo poimenovali air bag, boste postavili en pip pod ali nad barom časovnega okvirja,
ki je za en nivo višji kot tisti na katerem trenutno trgujete.
Na sliki je primer uporabe dnevnega in 60 minutnega časovnega okvirja. Air bag vas ščiti pred
nenadnim obratom trga in večjimi izgubami, ki bi jih zaradi tega utrpeli.
V večini primerov bo prišlo do obrata cene ali vhodnega signala predno trg doseže vaš air bag,
ki je tu samo zato, da vas zaščiti, če ste predolgo ostali na trgu.
L.P. Branko R.
Leta 1929, med 24. in 29. oktobrom, so ameriške borze doživele zlom, ki se je razrasel v veliko ameriško in svetovno gospodarsko krizo. Ta se je resnično končala šele v letih po koncu druge svetovne vojne. V zgodovini Wall Streeta je 24. oktober ostal zapisan kot “črni četrtek”, potem ko so si tečaji delnic naslednji dan nekoliko opomogli, pa sta sledila “črni ponedeljek” in “črni torek”, ki sta dokončno zapečatila vrednost delnic, katerih tečaji so nato počasi drseli še do leta 1932. Borzni zlom leta 1929 je pomenil preobrat v kapitalizmu, saj je botroval ustanovitvi ameriške Zvezne komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC). Komisija je začela nadzirati dotlej popolnoma divje borzno trgovanje, podobno današnjim piramidnim poneverbam. Ameriški muzej finančne zgodovine v New Yorku ob 75. obletnici borznega zloma prireja poučno zgodovinsko razstavo.
Borzni zlom leta 1929 je trajal več dni. Začel se je z razprodajo 13 milijonov delnic 24. oktobra in samomori borznih špekulantov, ki so se metali v smrt s stolpnic na Wall Streetu, vendar se je trgovanje z delnicami proti koncu trgovalnega dne umirilo. Krizo je začasno ustavil podpredsednik newyorške borze in borzni posrednik hiše J. P. Morgan Richard Whitney, ki je začel na veliko kupovati delnice po višjih cenah od izklicne. V petek je bilo poslovanje normalno in delnice so se celo podražile. V ponedeljek, 28. oktobra, ko se je vrednost delnic znižala za 13 odstotkov, in torek, 29. oktobra, ko je izpuhtelo dodatnih 12 odstotkov vrednosti, pa se je panična razprodaja nadaljevala. Najhujša kriza je trajala do 13. novembra, do tedaj pa je bila vrednost ameriškega gospodarstva že nižja za 30 milijard dolarjev.
Junija 1929 je borzni indeks Dow Jones dosegel rekordno vrednost 381 točk; leto 1932 je sklenil pri vrednosti 41,22 točke, čez mejo 300 točk pa se potem ni več povzpel vse do 50. let prejšnjega stoletja. Čeprav so bile posledice veliko hujše, pa nobeden od črnih dnevov leta 1929 sam po sebi ni bil najslabši dan v ameriški borzni zgodovini glede na odstotek izgube vrednosti delnic. Ta mračni sloves pripada “črnemu ponedeljku” 19. oktobra 1987.
V letih po borznem zlomu leta 1929 je število brezposelnih v ZDA naraslo na 17 milijonov, ker so investicije povsem zamrle, saj ni bilo povpraševanja. Propadlo je skupaj 4000 bank, ki so jih oblegali panični varčevalci. Borzni zlom je bil v tistem času povsem nepredvidljiv, saj je bilo ameriško gospodarstvo na višku moči. Po koncu prve svetovne vojne so ZDA namreč postale svetovna gospodarska velesila, ki si je z leti pridelala ogromen presežek v zunanjetrgovinski menjavi. Inflacije skoraj ni bilo, kratkoročne obresti so bile udobne - med 4 in 5 odstotki -, gospodarska rast je v letih 1925 do 1929 skupaj dosegla zavidljivih 15,3 odstotka.
Čeprav je leta 1929 kupovalo in prodajalo delnice le okoli štiri milijone ljudi, se je trg vedno znova oplajal z novim kapitalom optimističnih vlagateljev. Denar je bil poceni in ljudje so celo najemali posojila za nakupe delnic z visokimi dividendami. Ljudje so imeli denar, saj so bile v letih po vojni uvedene občutne davčne olajšave. Potem ko je davek za najvišji prihodkovni razred v ZDA med prvo svetovno vojno znašal krepkih 77 odstotkov, pa je leta 1922 padel na 46 odstotkov, kasneje pa na 25 odstotkov. Amerika je bila na višku sveta sredi “norih 20. let”, polnih zabav in brezskrbnega življenja, vendar ni pazila na to, kar se je dogajalo v svetu.
Zgodovinski analitiki iščejo razloge za zlom v prevelikem optimizmu in špekulacijah z nakupi delnic, ki so ustvarile nevaren balon. Ameriško gospodarstvo je proizvajalo velike količine presežnega blaga, ni pa ga moglo prodati Evropi, ki se je še vedno počasi prebijala iz vojnih dolgov. Največjo napako pa je pri tem naredila ameriška administracija ob pomoči kongresa. Leta 1928 se je namreč začela razprava o nujnosti uvedbe višjih zaščitnih carin na uvoz kmetijskih pridelkov iz tujine. Ameriški kmetje so prvi začutili težave presežne proizvodnje, ki jim je tako zelo znižala cene pridelkov, da so jih raje metali v morje.
Ko se v ZDA začne razprava o ugodnostih za del prebivalstva, se nemudoma najdejo drugi, ki zase zahtevajo enako, in razprave o carinah so se razširile tudi na industrijske izdelke. To je bilo v času, ko so imele ZDA ogromne presežke v menjavi s tujino povsem odveč in po mnenju nekaterih zgodovinarjev katastrofalno nespametno. Borze namreč delujejo po načelu pričakovanj, možnost uvedbe visokih carin pa naj bi bila glavni razlog za borzni zlom leta 1929. Nasprotniki uvedbe višjih carin so počasi izgubljali tla pod nogami in neposredno pred bornim zlomom je bilo jasno, da bodo carine uvedene.
Republikanski predsednik Herbert Hoover, ki ga demokrati letos v predsedniški kampanji radi primerjajo z Georgeom Bushem, je junija 1930 podpisal smrtno obsodbo svetovnemu gospodarstvu s podpisom Smoot-Hawleyjevega zakona o carinah, ki je poglobil krizo doma in na tujem. Gospodarsko katastrofo je izkoristil Adolf Hitler, začel pohod na oblast in sčasoma zanetil drugo svetovno vojno. Hoover je položaj poslabšal kasneje z zviševanjem davkov. Vrednosti borznih indeksov so v ZDA dosegle dno šele leta 1932, ko je demokratska stranka nominirala predsedniškega kandidata Franklina Roosevelta, velikega nasprotnika carin in podpornika svetovne trgovine.
Ta je leta 1933, po svoji izvolitvi, predstavil program ukrepov za ublažitev posledic svetovne gospodarske krize v ZDA (New Deal). Program je obsegal podporo brezposelnim, subvencioniranje cen kmetijskih pridelkov, prostovoljno delo brezposelnih, ki so mlajši od 25 let, načrtovanje obsežnega državnega programa javnih del ter reorganizacijo industrije in preureditev delovnopravne zakonodaje (skrajšanje delovnega časa, zvišanje spodnje meje mezd, omejitev konkurence). Ukrepi so obrodili sadove, Roosevelt pa je bil kot edini politik kar štirikrat izvoljen za predsednika ZDA, poroča STA.
[Vir:finance.si]
V tem članku Vam bomo napisali 10 največjih zlomov v zgodovini!
| Borza: | Leto: | Izguba (v procentih) | |
| 1. | Wall Street | 1929-1932 | - 89% |
| 2. | Nasdaq | 2000-2002 | - 82% |
| 3. | Japonska | 1990-2003 | - 79% |
| 4. | London | 1973-1974 | - 73% |
| 5. | Honk Kong | 1997-1998 | - 64% |
| 6. | London | 2000-2003 | - 52% |
| 7. | Wall Street | 1937-1938 | - 49% |
| 8. | Wall Street | 1906-1907 | - 48% |
| 9. | Wall Street | 1919-1921 | - 46% |
| 10. | Wall Street | 1901-1903 | - 46% |
Seveda pa bomo vseh 10 zlomov podrobneje opisali na teh straneh!
Lepo vabljeni na branje 
L.P. Grega B.
 |
