|
||||||||
George Soros, devizni špekulant, velik borzni igralec in filantrop si je večino svojega slovesa pridobil na t.i. “črno sredo”, ko je prodal (short-sell) za okoli 10 milijard britanskih funtov in s tem spravil centralno Bank of England skoraj do zloma, sam pa na tej premišljeni investiciji zaslužil dobro milijardo. Dandanes, ko gospod Soros kupi delnice kakega podjetja za sabo potegne (nerazmišljajočo?) množico, ki mu slepo sledi in zasluži v trenutku vsaj 3-5% glede na vložek.
Posebnež iz Omahe. Zahvaljujoč izjemnim finančnim sposobnostim in “zlata vrednemu nosu”, s katerim na daleč “zavonja” podjetja, ki se jih splača kupiti, je danes sivolasi možiček v svoji petdesetletni karieri nabral bogastvo, ki ga ocenjujejo na skoraj štirideset milijard ameriških dolarjev - milijonček gor ali dol. Revija Forbes ga šteje za drugega najbogatejšega človeka na svetu, tik za Billom Gatesom. Kdo pravzaprav je Buffet? In kakšen je? Po zgoraj opisanem bi si človek predstavljal zajetnega gospoda s cigaro, v beli limuzini in kupom mladenk okoli sebe. Napaka! Gospod Buffet je skromen belolasi možic z ogromnimi očali iz želvovine (zagotovo starimi nekaj desetletij), ki še danes živi daleč stran od borznih parketov Wall Streeta, v hiši, ki jo je kupil davnega leta 1958 za 31.500 dolarjev. Namesto bleščečih večerij v dragih restavracijah raje na domačem kavču pospravi enega ali dva hamburgerja, ki ju vselej poplakne s požirkom svoje najljubše pijače, Coca-Cole (na dan izprazni kakšnih 15 pločevink!). Fanatično igra bridge s starimi prijatelji ter v redkih intervjujih na veliko citira filmsko zvezdnico Mae West. Njegova (letna) plača, ki jo prejema kot predsednik uprave Berkshire Hathaway, je s svojimi 100.000 dolarji naravnost smešno nizka, če jo primerjamo s plačami “kolegov” na podobnih položajih, ki neredko dosegajo tudi do 9 milijonov letno. Njegova edina luksuzna pridobitev v zadnjih desetletjih je privatno letalo, ki ga je poimenoval “Indefensible”, saj, kot je sam povedal, ni mogel pametno upravičiti njegovega nakupa oz. je z njim celo negiral eno svojih obljub, da nikdar ne bo zapravljal za luksuzna prevozna sredstva. Z ženo Susan imata tri otroke, živi pa s prijateljico, natakarico Astrid Menks, ki se z ženo odlično razume. Svojim trem otrokom ne namerava zapustiti prav veliko: “Ravno dovolj, da bodo lahko s tem denarjem kaj naredili, nikakor pa ne toliko, da jim ne bi bilo treba delati!” Ko je hčerki nekoč posodil gotovino, 20 dolarjev za plačilo parkirnine, mu je morala pri priči napisati ček in denar vrniti. Da, to je Warren Buffett. Če se zdi njegov življenjski slog nenavaden, lahko z isto besedo označimo tudi njegovo investicijsko strategijo. V časih, ko investitorji drzno vlagajo v delnice zgolj na podlagi govoric ali predvidenih donosov, poslanih kar po elektronski pošti, se zdi, kot bi bil gospod Buffett figura iz muzeja. Njegov vlagateljski pristop je namreč tako preprost, da je že kar smešen. Ne zmeni se za makro ali mikroekonomske trende in analize, temveč poišče podcenjeno podjetje z nizko nakupno ceno in dobrimi razvojnimi potenciali, ga kupi, nato pa čaka, da se mu pridruži val sovlagateljev. In ta vselej pride. Množice, ki bezljajo za njim, so videti kot molji, ki jih vleče svetloba luči. In čarovnija je popolna. Primer. Za primer si poglejmo CocaColo. Da, gospod Buffet je eden njenih večjih lastnikov! Ko je leta 1988 pričel z nakupovanjem njenih delnic, je bila cena delnice nekaj nižja od enajstih dolarjev, Coca-Cola pa sicer solidno podjetje, ki pa so ga resno ogrožali tekmeci. Buffett je v podjetju znal videti tisto, česar ni bilo najti v nobenem finančnem poročilu: potencial ene najmočnejših blagovnih znamk na svetu. In je pričel z vlaganji. Najprej on, nato njegovi “verniki”. Povečan interes je seveda vplival na ceno delnice in ta je odtlej zrasla na skoraj desetkratno vrednost, Buffetov vložek v podjetje pa na skoraj 20 milijard dolarjev. Ob tem povejmo, da je gospod tudi solastnik podjetij, kot so Gillette, The Washington Post, Dairy Queen in American Express. In v vse je investiral, ko se newyorški japiji zanje še zmenili niso. Ni slabo, kaj? Woodstock za kapitaliste. Nič čudnega, da ga torej njegovi sovlagatelji, še posebej tisti, ki mu sledijo tja od petdesetih let naprej, kujejo malone v nebesa. Njegova letna srečanja z delničarji (na zadnjem se je zbralo kar 40.000 ljudi!) so po histeriji in transu, v katerega popadajo poslušalci njegovega nagovora, še najbolj primerljiva z Elvisovimi koncerti ali z zborovanji verskih fanatikov. Buffett sam jim pravi kar Woodstock za kapitaliste. Gospod namreč ni le spreten finančnik, temveč tudi spreten govornik. Njegova letna poročila so tudi iz tega razloga prava knjižna uspešnica, ki jo ljudje prebirajo zaradi finančnih razkritij v enaki meri kot zaradi Buffettovih “kosmatih” šal in kopice zabavnih citatov, ki jih povzema z vseh vetrov, od Biblije do Playboyevih zajčic. Filantrop. Pa še nekaj je, zaradi česar belolasi “dedek” v Ameriki velja za nacionalnega junaka. Vsaj od lani naprej. V lanskem poletju je namreč najavil, da bo svoje bogastvo podaril v dobrodelne namene - in to tudi storil! Kar 85 odstotkov ga je namenil fundaciji prijatelja Billa Gatesa - ki je tako bogatejša za (sedite?) 30,7 milijarde dolarjev! Več kot očiten znak, da je gospod finančni ekscentrik iz Omahe prav zares nekaj posebnega, kot pribito pa drži tudi, da je s to donacijo ter še nekaj “manjšimi” - 100 milijonov dolarjev je na primer namenil še enemu dobrodelnemu skladu, poimenovanem po ženi, postal najradodarnejši dobrodelnež vseh časov. Zato lahko ta zapis končamo samo na en način: gospod Buffett, kapo dol!
Največji investitor vseh časov, borzni in finančni čarodej ter eden najpremožnejših pa tudi najnenavadnejših ljudi na našem planetu.
[Vir: najblog.com/andrej88]
 |
