Cene hrane bodo ostale visoke. Govedina se bo podražila za 20, sladkor za 30, pšenica in koruza za 50, olje pa za več kot 80 odstotkov, opozarjajo Združeni narodi.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in odbor Združenih narodov (ZN) za kmetijstvo in hrano sta v skupnem poročilu opozorili, da se bodo svetovne cene hrane v naslednjih letih nekoliko znižale s trenutnih rekordnih vrednosti, vendar bodo v povprečju ostale krepko nad cenami preteklega desetletja.

Poročilo temelji na napovedi o proizvodnji živil v obdobju od 2008 do 2017.

V primerjavi s preteklim desetletjem se bodo cene govedine v obdobju 2008–2017 povišale za 20 odstotkov, cena sladkorja za okrog 30 odstotkov, cena pšenice, koruze in posnetega mleka v prahu za 40 do 60 odstotkov. Cena masla in oljne ogrščice naj bi se povišala za več kot 60 odstotkov, cena rastlinskih olj pa naj bi bila višja za več kot 80 odstotkov.

Najrevnejše svetovne države so obenem najbolj ranljive na področju cen hrane. Predvsem to velja za urbanistično revne in tiste države, ki hrano uvažajo. Slednje bodo za blažitev lakote potrebovale povečano humanitarno pomoč. Države v razvoju, kot sta Indija in Kitajska, pa bosta po navedbah poročila dominirali v večini primerov proizvodnje in potrošnje blaga.

Visoke cene nafte, urbanizacija, hitra rast števila prebivalstva, ekstremne klimatske spremembe in rast proizvodnje biogoriv so svetovne cene hrane dvignili na rekordne ravni. Ob tem poročilo izraža skrb, da bodo podhranjenost občutili novi milijoni ljudi.

Poročilo temelji na napovedi o proizvodnji žitaric, sladkorja, mesa, mleka in mlečnih izdelkov v obdobju od leta 2008 do leta 2017. Vključuje kmetijske in trgovinske politike v začetku leta 2008 ter oceno trga biogoriv.

Poročilo poleg vlaganj v kmetijstvo priporoča pomoč revnejšim državam pri spremembah ekonomike gospodarstva in pri izboljšanju vladnih in administrativnih sistemov.

Sodeč po poročilu Svetovne banke so se svetovne cene hrane v zadnjih treh letih dvignile za 83 odstotkov

Slovenska odškodninska družba zanika očitke, da naj bi vlada Sodu prepoceni prodala delež v Splošni plovbi in s tem oškodovala državo.

Slovenska odškodninska družba ostro zavrača vse očitke na račun prodaje Splošne plovbe. (Foto: POP TV)

“Obtožbe so popolnoma neutemeljene. Pričakujem, da se bo včerajšnja prekinjena seja komisije za nadzor javnih financ, kjer Slovenska odškodninska družba ni imela priložnosti predstaviti svojega stališča, nadaljevala, da bomo lahko očitke, ki so se pojavili v javnosti, argumentirano demantirali,” je povedal direktor Soda Marko Pogačnik.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Slovenska odškodninska družba poslovna deleža v Splošni plovbi pridobila v letu 2006, in sicer 43,2-odstotni delež neodplačno od Slovenije dne 8. junija 2006, na podlagi pogodbe o odstopu poslovnega deleža, z namenom zagotovitve sredstev za plačilo odškodnin žrtvam vojnega in povojnega nasilja, in 5,25-odstotni delež dne 16. junija 2006 od Banke Koper, na podlagi uveljavljanja predkupnega upravičenja. Nakupna vrednost deleža Banke Koper je znašala 3,13 milijone evrov.
Kad in Sod sta se odločila za dražbo

Že včeraj smo poročali, da je bil sklep vlade o prodaji Splošne plovbe dve leti zaupne narave. Zdaj, ko so oznako zaupno z dokumenta umaknili, pa se je izkazalo, da je država Sodu nekaj več kot 43 odstotni delež prodala le za okoli 600 tisoč evrov, Sod pa ga je ocenil na 24 milijonov evrov. (Foto: POP TV)
Javni razpis za prodajo Splošne plovbe je bil objavljen dne 16. februarja 2007. Nanj so se prijavili trije ponudniki – Luka Koper, Mercata, in nemška družba Döhle. Zaradi transparentnosti postopka prodaje in s ciljem doseči najvišjo možno prodajno ceno sta prodajalca, Sod in Kad, kot odgovorni lastnici razpisali dražbo, na katero so bili povabljeni vsi trije ponudniki. Vsi so izpolnjevali razpisne pogoje, v prodajnem postopku pa so na zahtevo prodajalcev predložili tudi svoj program razvoja Splošne plovbe za štiri leta, pisno zagotovilo za investicijska vlaganja v ladijsko floto, pisno zagotovilo, da se bodo zavzemali za obstanek sedeža Splošne plovbe v Sloveniji in pisno zagotovilo, da se bodo zavzemali za ohranitev števila zaposlenih in investicije v razvoj kadrov. Poleg navedenega so se ponudniki zavezali tudi nadomestiti poroštvo Republike Slovenije, ki je jamčila za 80 odstotkov kredita Splošne plovbe, kar je na dan 31. decembra 2006 znašalo 13,7 milijonov evrov. V postopku prodaje so bili vsi ponudniki obravnavani enakopravno, pojasnjujejo v Sodu.
Döhle ponudil najvišjo ceno
Na dražbi je za 28,65-odstotni lastniški delež Slovenske odškodninske družbe v Splošni plovbi, ob izpolnjevanju vseh zgornjih kriterijev prodaje, najvišjo ceno ponudil nemški ladjar Peter Döhle. Za nakup njenega lastniškega deleža v Splošni plovbi je plačal 53,6 milijona evrov. Slovenska odškodninska družba je iz tega naslova realizirala kapitalski dobiček v vrednosti 29,7 milijona evrov, lastniški delež Splošne plovbe, ki ga je pridobila od Banke Koper, pa je prodala 3,1 krat dražje, kot je zanj plačala.

Slovenska odškodninska družba je ob sklenitvi pogodbe o prodaji 28,65-odstotnega deleža Splošne plovbe s kupcem sklenila tudi opcijsko pogodbo, ki v obdobju od 1. januarja 2008 do konca leta 2012 prodajalcu omogoča prodajo preostalega poslovnega deleža družbe (če bi se zanjo odločila) pod pogoji, kot so dogovorjeni z opcijsko pogodbo – enaka cena, obrestovana po 6-odstotni letni obrestni meri. Namenjena je predvsem zaščiti interesov Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, ki skupaj ostajata strateška lastnika 25 odstotkov in ene delnice Splošne plovbe.

Slovenska odškodninska družba je ob pridobitvi 43,2-odstotnega poslovnega deleža Splošne plovbe zmanjšala terjatev do Republike Slovenije v višini 38,4 milijonov evrov.

Časovni prerez postopka prodaje družbe Splošna plovba (PDF, 47.9 kb)

V Evropi kar 11 odstotkov emisij toplogrednih plinov prihaja iz vozil, zato je ekološki vidik vse pomembnejši pri razvoju avtomobilske industrije.
Direktor Gospodarsko interesnega združenja ACS, Slovenski avtomobilski grozd, Dušan Bušen, je predstavil ključne teme posveta z naslovom S sodelovanjem do ekološko učinkovitih produktov v avtomobilski industriji.
Ekološki vidik namreč postaja vse pomembnejši pri nadaljnjem razvoju avtomobilske industrije. V Evropi kar 11 odstotkov emisij toplogrednih plinov prihaja iz vozil, medtem ko je v svetovnem merilu ta delež 5-odstotni (Evropa je pri tem udeležena z 1,5 odstotka). Kljub temu da so se proizvajalci vozil zavezali, da bodo bistveno zmanjšali emisije okolju škodljivih plinov, okoljski analitiki ocenjujejo, da to ni dovolj. V prihodnje se tako pričakujejo še večji pritiski oziroma strožje zahteve glede emisij okolju škodljivih plinov. Posledično bodo te zahteve čutili tudi dobavitelji.

Posvet bo v četrtek, 29. maja 2008, ob 9. uri v Hotelu Golf Bled.

Letošnji posvet ACS je tako namenjen prav tej tematiki, kako s skupnimi močmi, z integracijo znanja in kompetenc, zagotoviti nastanek novih, okolju bolj prijaznih produktov. Že nekaj časa je namreč jasno, da je največ potenciala v združevanju več dobaviteljev iz različnih področij v integrirano ponudbo sistemov oz. da se lahko le na tak način učinkovito soočimo z novimi izzivi, ki jih narekuje trg.

Po statističnih podatkih iz leta 2006 je osebni avtomobil imelo 81 odstotkov gospodinjstev. (Foto: 24ur.com)
Vozila, avtomobilske komponente ter orodja in stroji za avtomobilsko in avtomobilsko dobaviteljsko industrijo v slovenskem blagovnem izvozu skupaj 20,2-odstotni delež, v celotnem izvozu blaga in storitev pa 17,5-odstotnega. Ta industrija zaposluje okrog 24.000 delavcev, mnoge pa zaposluje posredno na razvojnih, logističnih in drugih storitvah.

Gordon Brown je po protestih ribičev, tovornjakarjev in kmetov opozoril, da svetu grozi naftni šok.

Slovenski poslovneži so lahko prisluhnili predavanju enega najbolj izvirnih mislecev s področja menedžmenta, Jonasa Ridderstrala.

Viktor Baraga je seznanil nadzorni svet Petrola, da Matjaž Gantar nepreklicno ni več član nadzornikov družbe.
Prvi mož KD Groupa Matjaž Gantar je sicer že 15. maja podal pisno izjavo, da nepreklicno odstopa s funkcije člana nadzornikov družbe Petrol. Z njegovo odločitvijo je nadzorni svetna redni seji seznanil predsednik nadzornega sveta Petrola Viktor Baraga.

Baraga je nadzorni svet obvestil o Gantarjevem odstopu. (Foto: POP TV)
Le dan pred Gantarjevim odstopom je nadzorni svet ocenil, da predlog uvedbe enotirnega sistema upravljanja v družbi še nima zadostne podpore delničarjev. Zato so se nadzorniki takrat odločili, da z dnevnega reda skupščine, sklicane za 15. maj, umaknejo točke, ki predvidevajo uvedbo tega sistema.

Predlog za prehod na enotirno upravljanje družbe, do katerega je prišlo na pobudo “enega večjih delničarjev”, je sicer podpirala tudi uprava Petrola.

Gantar, ki je v nadzornem svetu deloval kot predstavnik kapitala, je funkcijo nadzornika s štiriletnim mandatnim obdobjem začel opravljati aprila 2005.

Zoper Mačka in Kovača, ki naj bi podjetje Alupak spravila v stečaj, je vložena kazenska ovadba. Vprašanje je, ali papirji dokazujejo dovolj.

Pozavarovalnica Sava in Slovenska odškodninska družba (Sod) sta javno ponudbo delnic pozavarovalnice podaljšali do petka.
“Ponudbena cena za delnico bo glede na doslej izkazan interes verjetno na spodnji meji razpona, določenega med 28 in 38 evri, in bo tako po vsej verjetnosti znašala 28 evrov,” je povedal direktor Soda Marko Pogačnik.
Končno ceno bo potrdil upravni odbor Soda, predvidoma na seji v ponedeljek, 2. junija. Cena bo po Pogačnikovem mnenju dodaten motiv za interes za delnice v podaljšani ponudbi. Vsi vlagatelji, ki so delnice že vpisali, bodo lahko v roku dveh dni umaknili ponudbo. “Ocenjujem, da do tega pri malih vlagateljih ne bo prišlo,” je ocenil.

Agencija za trg vrednostih papirjev je danes potrdila dodatek k prospektu za ponudbo delnic Pozavarovalnice Sava. Ta se bo za male vlagatelje podaljšala od srede, 28. maja, do četrtka, 29. maja, za dobro poučene vlagatelje pa od srede, 28. maja, do petka, 30. maja, je dejal Pogačnik.

Cena Pozavarovalnice Sava bo po vsej verjetnosti znašala 28 evrov. (Foto: POP TV)
Dodatek k prospektu
Dodatek k prospektu predvideva, da bo posameznim dobro poučenim vlagateljem lahko dodeljenih toliko ponujenih delnic, da bi njihova udeležba v osnovnem kapitalu pozavarovalnice po izvedbi povečanja osnovnega kapitala presegala 10 odstotkov. Obstaja tudi možnost, da bo Sod po končani javni ponudbi delnic Pozavarovalnice Save skupaj s povezanimi družbami, ki so v posredni ali neposredni lasti države, v njej obdržal več kot 50-odstotni delež, je še opozoril Pogačnik.

Kot je povzela sekretarka uprave Pozavarovalnice Sava Maja Krumberger, bodo morali mali vlagatelji plačilo za naročene delnice izvesti do konca 29. maja. Vpisna mesta ostajajo enaka, vpis naročil za delnice in plačilo pa bosta možna v rednem delovnem času poslovalnic. O številu dodeljenih delnic bodo obveščeni 5. junija, presežki vplačanih zneskov bodo predvidoma vrnjeni 9. junija.

Postopki za uvrstitev delnic na borzo že tečejo. (Foto: Kanal A)
Obstoječi delničarji bodo naročila lahko oddajali še od srede, 28. maja, do ponedeljka, 2. junija, potencialni presežek plačil pa jim bodo vrnili 9. junija. Obstoječi delničarji bodo imeli po tem, ko bo cena za delnico dokončno znana, na voljo za izkoriščanje prednostne pravice še dodatni 14-dnevni rok, torej do 16. junija.

Po zaključku vseh postopkov namerava Sava Re zaprositi za sprejem delnic v borzno kotacijo, začetek katere je predviden za 11. junij, je povedala Maja Krumberger. Ob tem je dodala, da postopki za uvrstitev delnic na borzo že tečejo.

Elanova krovna družba se bo iz Skimarja preimenovala v bolj prepoznavni Elan Group. Jih bo to rešilo izgub?
Lastniki Skimarja so na današnji skupščini potrdili predlagane sklepe uprave in nadzornega sveta ter s tem potrdili dobro sodelovanje z novim vodstvom družbe. Poleg povezovanja Elana Marine s Seawayem so lastniki kot strateško usmeritev podprli tudi preimenovanje Elanove krovne družbe iz Skimarja v bolj prepoznavni Elan Group.

Člani skupščine Skimarja, ki je 100-odstotni lastnik Elana, so potrdili preimenovanje Skimarja v Elan Group. (Foto: Kanal A)
Kot je po skupščini povedal predsedujoči Rajko Vrečar, je prva skupščina po postavitvi nove uprave v vseh sklepih odločila soglasno. S tem je bil zadovoljen predvsem v.d. predsednika uprave Skimarja Ivan Štrlekar, ki je poudaril, da je zaupanje, ki so ga vzpostavili v startu, potrjeno. “V slogi je moč, in če bomo enotni, bomo lahko naredili tudi določene korake s programi in ukrepi, ki drugače ne bi bili mogoči,” je poudaril prvi mož sistema Elan, ki je prepričan, da na ta način lahko dosežejo zastavljene cilje.
Lastniki so se opredelili do nekaterih strateških vprašanj, med katerimi je najbolj vidno preimenovanje Skimarja v Elan Group. Vrečar trdi, da lastniki s spremembo imena izkazujejo resen namen begunjsko družbo sanirati in jo voditi v nadaljnji razvoj, čeprav mogoče na nekoliko drugačnih osnovah kot doslej.

Za prihodnost družbe je zlasti pomembno iskanje sinergij, o katerih so se lastniki danes prav tako seznanili. Načelno so tudi podprli povezavo med družbama Elan Marine in Seaway z ustanovitvijo skupnega podjetja Elan Yachts, vendar bodo o izdaji soglasja dokončno odločali po sprejemu strateškega načrta poslovanja. “Skupščina želi biti zelo natančno informirana, da bodo vsi postopki transparentni, odprti in tudi na očeh javnosti v izogib kakršnikoli neprijetnim komentarjem,” je pojasnil Vrečar.

Ta bo naziv družbe znova povezal z blagovno znamko, ki jo poznamo vsi Slovenci in smo nanjo ponosni, medtem ko je bil Skimar bolj umetna beseda.

v.d. predsednika uprave Skimarja Ivan Štrlekar

Skupaj z Alpino že prihodnje leto
Formalne oblike sodelovanja torej tudi za lastnike niso sporne, potrebno pa bo še natančno pregledati vse finančne in poslovne učinke tako pri povezovanju marketinga z Alpino kot pri povezovanju prodaje in razvoja s Seawayem. “Dana je bila zelena luč za povezovanje,” je bil zadovoljen Štrlekar, ki pa še ni mogel pojasniti časovnice povezovanja. Pojasnil je le, da bi novo podjetje s Seawayem lahko zaživelo že letos, skupni nastop z Alpino pa prihodnje leto.
Šele tedaj se bodo tudi poznali učinki povezovanja, saj se je letos prodaja smučarske opreme že zaključila, na programu plovil pa sprejemajo še zadnja naročila. “Lovimo zadnje korake, da bi čim več napravili pri prodaji in promociji ter tako povečali letošnji izplen, ki je zelo slab,” je povedal Štrlekar.

“Delamo na tem, da bi našli dodatne programe, da bi drugače zaposlili naše ljudi in da ne bi nikogar odpuščali,” je o sanacijskih ukrepih povedal Štrlekar.

Šele tedaj se bodo tudi poznali učinki povezovanja, saj se je letos prodaja smučarske opreme že zaključila, na programu plovil pa sprejemajo še zadnja naročila. “Lovimo zadnje korake, da bi čim več napravili pri prodaji in promociji ter tako povečali letošnji izplen, ki je zelo slab,” je povedal Štrlekar.

Če ne dobičkov, vsaj pozitivno poslovanje
Danes lastnikom sicer ni podrobno predstavljal lanskega poslovanja in izgube, ki je dosegla osem milijonov evrov. Razprava pa je tekla v smeri, kako zagotoviti, da bo Elanov sistem prinesel ustrezno donosnost. “Če že ne ravno velikih dobičkov, naj bi prinesel vsaj pozitivno poslovanje in nadaljnji razvoj,” meni Vrečar, ki je ocenil, da je sanacijski program pravilno zastavljen, čeprav vse podrobnosti še niso usklajene.

Po ustanovitvi skupnosti držav in vzoru območja evra tudi južnoameriške države razmišljajo o uvedbi skupne valute.

Novoustanovljena Skupnost južnoameriških držav razmišlja o uvedbi skupne valute. (Foto: Reuters)

Južnoameriške države razmišljajo o uvedbi skupne valute in ustanovitvi centralne banke, in sicer po vzoru območja evra, je dejal brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Tak korak je logičen po petkovi ustanovitvi Skupnosti južnoameriških držav, je dejal.

Kot je znano, je 12 južnoameriških držav (Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Ekvador, Gvajana, Paragvaj, Peru, Surinam, Urugvaj in Venezuela) v petek ustanovilo skupnost držav z namenom pospešitve regionalne integracije. Ustanovno listino Skupnosti južnoameriških držav (Unasur) so predsedniki in premieri držav članic podpisali na vrhu v brazilski prestolnici Brasilii.

Brazilski predsednik je tudi dejal, da je uvedba skupne valute in ustanovitev centralne banke skupnosti dolgotrajen proces, ki se ne bo zgodil čez noč. Južnoameriške države so se za ustanovitev skupnosti odločile predvsem zaradi združitve dveh trgovinskih blokov v Južni Ameriki, in sicer Mercosurja in skupnosti držav Andov.