Od zastonj kosila v eni potezi do obdavčitve po stopnji 40 odstotkov za kratkoročne dobičke; kaj vendarle ostaja neobdavčeno?
Vlada je na včerajšnji seji sprejela predlog zakona, s katerim naj bi posebej uredili obdavčitev dobičkov, doseženih pri prodaji izvedenih finančnih instrumentov.
To je po eni strani pričakovano, saj so tovrstne naložbe doslej izstopale iz sicer poenotene davčne ureditve po tem, da izrecno sploh niso bile obdavčene. Po drugi strani pa je predlog presenetil z uvedbo nove kategorije - kratkoročnih dobičkov z izvedenimi instrumenti, kjer je od nakupa do prodaje minilo manj kot polno leto.
Taki dobički naj bi bili obdavčeni po stopnji kar 40 odstotkov, to pa je radikalno več od stopnje 20 odstotkov, ki velja za obresti, dividende in tudi kot najvišja stopnja za kapitalske dobičke.
Osnove
Kot izvedeni instrumenti se štejejo vsi tisti, ki jih opredeljuje zakon o trgu finančnih instrumentov; izrecno pa povrhu še tisti dolžniški instrumenti, kjer donos ni prejet v obliki kupona oziroma diskonta.
S tem so v obdavčitev zagotovo zajeti naložbeni certifikati, že po ZTFI pa - med drugim - opcije, warranti, terminske pogodbe (sem spada forex), swapi in CFD.
Razen strašljive stopnje 40% je ureditev zelo sorodna tisti pri kapitalskih dobičkih. Razen v prvem letu se uporablja enaka lestvica padajoče stopnje obdavčitve in po 20 letih imeništva davka ni.
Velja priznani davčni strošek posla v višini enega odstotka na nakupni in prodajni strani. (Kako se to šteje pri pozicijah, kjer obstajajo dnevne spremembe kritij, še ni čisto jasno.)
Velja pobot dobičkov in izgub, doseženih v istem letu. Vendar pa to velja samo znotraj poslov z izvedenimi instrumenti - ni videti, da bi lahko na primer poravnali dobiček iz delnic z izgubo iz certfikatov. Prav tako ni videti prenosa neizkoriščenih izgub v prihodnja leta. (Dejansko je tudi pri kapitalskih dobičkih aktualno samo v zelo posebnem primeru.)
Urejeno je priznavanje v tujini že plačanega davka. Urejena je - načeloma - obvezna dostava podatkov o zavezancih in njihovih poslih s strani izdajateljev, ponudnikov in posrednikov. “Načeloma” zato, ker ni ravno jasno, kako misli DURS pridobivati podatke na primer od tujih izdajateljev certifikatov.
Kaj se ne obdavči?
Po predlogu naj ne bi bili obdavčeni dobički pri prodaji opcij, ki jih dobijo zaposleni v podjetju. Prav tako ostaja neobdavčen dobiček iz tistih izvedenih instrumentov, pri katerih se poravnava izvrši v blagu - torej na primer pri klasičnih terminskih pogodbah na pridelke, surovine…
Ne obdavčijo se tudi tisti dobički, ki jih dosežemo s prodajo instrumentov, kupljenih pred začetkom veljavnosti novega zakona. (Pri več nakupih istega papirja velja klasično pravilo FIFO - prvi kupljen, prvi prodan.)
Drobna zanimivost
Na spletni strani vlade najdemo sporočilo za javnost, ki navaja stopnjo davka “22% za leto 2008 in 21% za leto 2009.” V tekstu predloga o teh številkah ni ne duha ne sluha. Sklepamo, da gre za nekakšen lapsus - za košček, ki je morda zbezljal iz kakšnega drugega davčnega besedila.
Komentar
Če ne bi bilo izredne stopnje 40% in bi tudi za izvedene instrumente veljalo 20 odstotkov, bi lahko rekli, da je predlog povsem pričakovan, normalen in sprejemljiv.
Takšen, kot je, pa daje vtis, da je znova aktualno urejanje “na horuk”, ki smo se ga v zadnjih letih sicer že malo odvadili in ga tudi nismo pogrešali. Lahko torej govorimo o znova povišanem političnem tveganju za vlagatelje. Vendar - saj ste v volilnem letu možnost neviht že vračunali v svojo strategijo, kajneda?
Kako naprej?
Predlog zakona zdaj potuje v parlament, kjer naj bi ga obravnavali po nujnem postopku, tako da je realno pričakovati sprejetje še pred volitvami.
Glede na ta urnik in siceršnje dogajanje v zadnjem času lahko torej zadevo razumemo tudi predvolilno. Račun se verjetno izide - oseb, ki aktivno trgujejo z izvedenimi instrumenti, je bržkone dosti manj kot tistih, ki se pridušajo nad grdimi špekulanti.
Do sprejetja lahko tekst seveda še mutira. Odprta vrata pušča tudi navedba, da “lahko” ministrstvo za finance izda natančnejše predpise v zvezi z izvajanjem zakona. Zato to kratko predstavitev vzemite le kot izhodišče in opozorilo, da se klima spreminja.
[Vir: finance.si]
Slovenska vlada je v kurcu!
>Komentar
>Če ne bi bilo izredne stopnje 40% in bi tudi za izvedene instrumente veljalo 20 odstotkov, bi lahko rekli, da je predlog povsem pričakovan, normalen in sprejemljiv.
OMG. Tudi ce obdavcitve v zakonu *sploh ne bi bilo* oz. bi bila enaka obdavcitvi dobickov iz drugih financnih instrumentov, je predlog povsem nenormalen in nesprejemjliv (vendar pa glede na dosedanje ‘dosezke’ vlade ni povsem nepricakovan).
Predstavljajte si namrec nekoga, ki trguje z avtomaticnim trgovalnim sistemom in *na dan* sklene 100 in vec transakcij (s tem da je stevilo 100 pri SPODNJI meji, saj se lahko pri naprednejsih in vecjih sistemih sklene tudi do 30 in vec transakcij *v sekundi*) z istim ali razlicnimi financnimi instrumenti.
Administrativni stroski in tezave - tako trgovalca, kot tudi DURS - pri obdelavi teh podatkov so ob koncu leta skoraj nepredstavljivi, saj bi ze za sam prenos dokumentacije na DURS lahko potreboval dobesedno najem tovornjaka.
Poleg tega je v gospodarstvu cel kup pogodb, ki po zakonu sicer ne spadajo v kategorijo izvedenih financnih instrumentov, se pa od njih v svojem bistvu ne razlikujejo precej. Kot primer naj navedem recimo garancijsko klavzulo pri standardni prodajni pogodbi, s katero se kupec zaveze, da placa dolocen del celotne pogodbe vnaprej, ostalo pa po preteku dolocenega casa. Ce po preteku tega roka kupec ne poravna celotnega zneska, prodajalec garancijski znesek oz. polog obdrzi, pogodba pa postane neveljavna in lahko prodajalec objekt pogodbe znova proda.
To je v osnovi skoraj enako kot izvedeni financni instrument, ki se mu rece opcija (in ce bi iz taksne prej omenjene garancijsko klavzule naredili loceno pogodbo, vezano na glavno pogodbo, nato pa z njo trgovali oz. jo prodali, bi tudi dejansko *bila* izveden financni instrument - v tem je poanta *izvedenih* financnih instrumentov). Vsebuje namrec nekatere povsem iste elemente, npr. strike price, rok zapadlosti, premijo za prodajalca in celo vzvod (saj lahko kupec ob recimo 5% pologu sklene 20 taksnih pogodb, kar pomeni da efektivno upravlja z 20x vrednostjo lastnega kapitala, torej da ima na voljo 20x vzvod), taksno pogodbo pa lahko tudi takoj proda naprej in je torej mozna sklenitev le-te tudi v povsem spekulativne namene, pri cemer ni posredi nobenega brokerja, ki bi to zabelezil in posredoval davcni upravi.
Tako da izvedeni financni instrumenti se zdalec niso prisotni samo na financnih trgih, kar ocitno vlada zmotno misli.
Rekel bi pa se to: vlada o malih spekulantih (torej fizicnih osebah, ki se ukvarjajo s spekulativnim trgovanjem) govori kot da so to najhujsi izmecki civilizacije, ki da jih je treba zatreti in uniciti. Zdi pa se mi, da pri tem bolj kot spekulante opisuje samo sebe. Tisti, ki so pri trgovanju z izvedenimi financnimi instrumenti konsistentno uspesni, in jih sam poznam, so namrec vsi brez izjeme izredno delavni in sposobni ljudje z izjemno (ceravno pogosto neformalno) izobrazbo in poznavanjem podrocja, s katerim se ukvarjajo, ter izredno samodisciplino, primerljivo z najboljsimi ekstremnimi sportniki.
Vlada o teh posameznikih in podrocju, s katerim se ukvarjajo, govori, kot da lahko vsakdo, ki ima pet minut casa, pride in si iz svetovnih trgov natoci milijone na svoj racun. To je teoreticno sicer res. Vendar pa prakticne statistike govorijo drugace. Po navedbah npr. forex brokerjev samih se namrec kariere forex trgovalcev nadaljujejo dlje kot eno leto le pri 5% vseh, ki odprejo trgovalni racun. Pa pri tej statistiki sploh ni govora o konsistentno uspesnih trgovalcih. Govora je o tistih, ki jim uspe prebiti se cez prvo leto trgovanja z neunicenim trgovalnim racunom.
Konsistentno uspesno trgovanje z izvedenimi financnimi instrumenti je namrec izredno zahteven *_posel_*, kjer samo znanje in delovnost nista dovolj. Spisek doktorjev, magisterijev in celo nobelovih nagrajencev, ki niso v tistih 5%, je izredno dolg. Zato si tisti, ki so konsistentno uspesni pri trgovanju z izvedenimi financnimi instrumenti in dosegajo visoke donose (precej visje kot pri klasicnih investicijah v financne trge) - in na katere vlada v pritlehni fovsiji cilja s tem zakonom, *zasluzijo vsak evro*, ki ga ustvarijo. Pred turbo dobicki namrec stoji vecletno turbo delo, pa tudi turbo rizik.
O tem, da je zakon o obdavcitvi dobickov iz trgovanja z izvedenimi financnimi instrumenti, ki so ga sprejeli vlada in poslanci, ki - kot je mogoce sklepati po izjavah, ki jih je bilo mogoce prebrati - niti ne vedo kaj izvedeni financni instrumenti sploh so, izjemno unicevalen in skodljiv za gospodarstvo in razvoj kapitalskega trga v drzavi, je bilo ze dovolj povedanega drugje, zato tega ne bom vec poudarjal.
Zgoraj napisano je namenjeno zgolj kot dopolnilo in v razjasnitev kompleksnega in zahtevnega podrocja, v katerem ta zakon povsem po nepotrebnem ustvarja dodatne tezave in ovire, saj je bila dosedanja ureditev povsem kvalitetna in z neobdavcenim statusom tudi *povsem primerna*, saj je le tako stimulirala participacijo javnosti v gospodarski dejavnosti, kjer je prakticno vse naravnano *proti* malim spekulantom, ki pa so hkrati za razvoj kapitalskega trga in s tem gospodarstva pomemben dejavnik (ce le ne bi bilo nevoscljive komunisticne vlade).